13 Mar 2019

SKORAJ VSE O ZAČETNIŠKIH KORALAH IN NJIHOVI OSKRBI

0 Komentarjev

Vodič je nastal na mojo pobudo z namenom pomagati začetnikom v slanem svetu pri postavitvi njihovega sanjskega koralnega grebena v lastnem domu. Možnost napak in narobe prevedenih informacij vedno obstaja in ostaja, saj sem konec koncev le človek in kot tak po naravi zmotljiv.

MEHKE KORALE (popularno SOFTIJI)

Mehke korale vsebujejo miniaturne, skeletne elemente, imenovane sklerite, uporabne pri identifikaciji vrst. Skleriti dajejo tem koralam določeno stopnjo podpore. Korale dajejo svojemu mesu okroglo, zrnato, ali bodičasto teksturo ki odbija plenilce. V preteklosti je veljalo da naj bi bile mehke korale nezmožne postaviti nove temelje za prihodnje korale, vendar pa nedavne ugotovitve kažejo, da kolonije rodu Sinularia iz usnjatih-koral lahko cementirajo sklerite in jih konsolidirajo v njihovi bazi v alkalijski spikulit in gradijo grebene.

Za razliko od kamnitih koral, večina mehkih koral uspeva v vodah, bogatih s hranili, z manj intenzivno svetlobo. Skoraj vse vrste uporabljajo simbiotično fotosintezno zooxanthello kot glavni vir energije. Vendar pa bo večina z užitkom jedla vsako prosto plavajočo hrano, kot je zooplankton. So sestavni del ekosistema grebena in zagotavljajo habitat za ribe, polže, alge in raznolikost drugih morskih vrst. Rod Alcyonacea zdaj vsebuje vse vrste, znane kot “gorgonske korale”, ki proizvajajo bolj ali manj trdo okostje, čeprav se precej razlikujejo od “resničnih” koral (Scleractinia). Najdemo jih v pod-regijah Holaxonia, Scleraxonia in Stolonifera.

Mnogo vrst mehkih koral se v divjini zlahka nabira za hobi akvaristiko, saj so manjši fragi manj dovzetni za okužbe ali poškodbe med prevozom kot kamene korale. Kljub temu so domači primerki bolj prilagojeni na življenje v akvarijih in pomagajo ohranjati divje grebene. Glej, glej, pa le delamo nekaj za naš planet z našim hobijem, a ni to krasno! Mehke korale hitro rastejo v ujetništvu in jih zlahka fragiramo, zato so gojene pogosto bolj odporne, zdrave in cenejše od uvoženih koral iz oddaljenih oceanov.

No pa začnimo naš seznam najbolj priljubljenih, pogostih in preprostih koral, primernih za vaš vstop v čudežni slani svet.

Še enkrat za vse, ki pozabljajo, korale so ŽIVALI. V veliki večini so strupene za ljudi in druge korale, nekaj med njimi je lahko tudi smrtno nevarnih za ljudi.

Pri delu s koralami vedno uporabljajte latex rokavice in zaščitna očala – še posebej to velja pri delu z zoantusi!

GREEN STAR POLYPS (P. violacea) – zeleni polipi

Ta korala je zelo preprosta za nego in edina zahteva je zmerno do močno turbulentno pretakanje vode za odstranitev detritusa in pomoč pri optimalni ekspanziji polipa. Večina svetlobnih parametrov ji ustreza in aktinična osvetlitev prinaša intenzivno  fluorescentno zeleno barvo.

Zeleni polipi se lahko zelo hitro razrastejo, saj so agresivni in prilagodljivi na vsa področja akvarija. Ta odporna rast je lahko bonus, če jo uporabljate kot okrasni tepih za določena območja v akvariju. V nasprotnem primeru je najbolje da kolonijo obdržite izolirano na otočku-kamnu, ki ni povezan z nobenim skalnim delom. V nasprotnem primeru se izredno hitro širijo in prevzamejo nekatere druge korale, oz. njihov prostor in jih posledično uničijo. GSP (kot je njihovo popularno ime v Ameriki) ne hranimo, za vir hrane uporabljajo svetlobo, zooxanthellee in absorbirajo mikro delce iz vode. Razmnoževanje je preprosto – odrežite koščke korale in jih prilepite na drug kamen, ali še bolje, pritrdite jih z elastiko na skalo ali čep. Lahko jih tudi »trenirate«, da se  raztezajo po kamnih, ki jih je mogoče enostavno razstaviti po potrebi. V obliki tepiha se lahko držijo vseh vrst površin, kot so akvarijsko steklo in prelivi, da se ustvari živi dekorativni tepih.


BUTTON POLYPS (Zoanthus & Palythoa) – zoantusi in palitoe

Zoantuse in palitoe tukaj obravnavam skupaj, saj so izredno podobne tako v negi kot tudi v morfologiji. To so tudi ene izmed najbolj popularnih koral v hobiju. Priljubjene so zato, ker jih lahko najdemo v skoraj da vseh barvah, velikostih in tudi cenovnem razponu. Nekateri bolj redki primerki se prodajajo tudi preko 1000$ na polip. Trenutno obstaja preko 300 imenskih variant teh koral. Ker so tako različne znotraj teh dveh vrst so si hobijisti izmislili popularna imena, kot so: Rasta, Utter Chaos, Spiderman, Seduction, Krakatoa,…

Večina zoantusov je izredno preprostih za gojenje. Večino svojih energetskih potreb pridobijo iz svetlobe (od tu tudi njihova izredna obarvanost). Seveda pa jim tudi koristi občansno hranjenje s specializirano hrano za korale. Palitoe se ponavadi boljše odzovejo na hranjenje, saj imajo večje lovke, ki jim pomagajo pri lovljenju hrane. Pri postavitvi v akvariju pazimo, da niso v popolni senci. Palitoe načeloma prenesejo slabšo svetlobo kot zoantusi, zato so lahko nekoliko nižje v akvariju. Zoantusi so zelo zanimivi tudi zato, ker niso agresivne korale in se lahko dotikajo med seboj in z nekaterimi drugimi koralami. Tako lahko postavimo zanimive »vrtičke«, kjer imamo samo zoantuse, ki se med seboj prelivajo.

Zoantuse in palitoe lahko z lahkoto fragiramo. Podlago na kateri imamo te polipe, z ostrimi kleščami prelomimo in že imamo dva koščka te korale. Pazimo samo, da ne uničimo ust posameznega polipa, saj že samo en polip lahko preživi. Če ga razrežemo, bo najvrjetneje razpadel. Posebno moramo biti pazljivi, ker te korale vsebujejo dinoflagelatni toksin – palitoksin. To je eden izmed najbolj strupenih toksinov na svetu. Obvezno nosimo rokavice in zaščito za oči. Pred fragiranjem pa predlagam, da se informiramo z ogledom nekaj videoposnetkov na internetu.

MUSHROOMS (Discosoma, Rhodactis) – gobice, gobe, diskosome

Pod koralnjake, ki jim po domače rečemo kar gobe, uvrščamo v dva različna rodova koral. Gobe Rhodactis so bolj »kosmate«, Discosoma so bolj gladke po površini. Seveda je to bolj smernica kot pravilo. Za oboje velja, da imajo eno veliko nogo, s katero so pritrjene na podlago in se potem razširijo v gobi podobno strukturo, ki je obrnjena proti svetlobi. Na sredini gobe so tudi usta, s katerimi se korala hrani.

Gobice najbolje uspevajo v šibkejši svetlobi in bolj mirnem toku. Prav zaradi teh značilnosti so resnično idealne za začetnika. Če so na zelo intenzivni svetlobi se lahko tudi zaprejo in celo odmrejo. V akvariju jim najbolj ustreza lega pod kakšnim previsom, kjer je miren tok in difuzna svetloba. Predvsem gobe Rhodactis se zelo dobro odzovejo na hranjenje, zato jih je priporočljivo hraniti vsaj dvakrat na teden. Dobra bo zmrznjena hrana, kot so mysis rakci ali pa artemija. Večina gobic je dokaj agresivnih do drugih koral, zato je najbolje, da so skupaj na svojem otoku. Tako tudi preprečimo, da bi se prehitro razrasle in zadušile druge korale.

Večinoma jih najdemo v odtenkih zelene, rdeče in modre barve. Nekateri redkejši primerki pa imajo čudovite fluorescentne rumene barve s pisami rdeče in zelene. Najdemo tudi pikčaste primerke z zlatimi, rdečimi in zelenimi pikicami. Najbolj popularne pa so trenutno »bounce mushrooms«. To so gobice z ogromnimi veziki najrazličnejših barv. Dosegajo astronomske cene in niso primerne za začetnike, saj potrebujejo boljšo svetlobo.

RICORDEA (Ricordea florida) – rikordija

Zelo podobna gobam je tudi Ricordea iz vrste florida. Poznamo tudi vrsto Ricordea yuma, ki je težja težja za gojenje in je zato ne bomo obravnavali. Za koralnjake iz vrste Ricordea, velja večinoma enako kot za ostale gobe, le intenziteta svetlobe naj bo večja. Potrebno jih je hraniti tako kot ostale gobe, in v današnjih časih dobimo prav za to specializirano hrano. So dokaj agresivne do drugih koral, zato pazimo, da jih ne stisnemo ob druge. S svojim močnim dotikom lahko iritirajo drugo koralo in jo naposled tudi ubijejo.

Barvne variacije so skorajda neskončne in nekatere redkejše barve so izredno iskane. Za začetnika so zelo zanimive oranžna, modra in zelena variacija. Za tiste, ki si želijo bolj eksotično obstaja zlata varianta.

LEATHER CORALS – USNJENE KORALE

Zelo odporne korale, ki najbolje uspevajo v zmerni osvetlitvi in zmernem toku. Dobro se navadijo tudi na močno osvetlitev in malo močnejši tok. V začetniškem akvariju jih zato postavljamo na vrh kamnite strukture ali pa na sredino, v območje dobrega pretoka. Pazimo, da jih ne postavimo tik pred izhod črpalke, ker jih tako močen tok lahko uniči. Ime so dobile po posebni povrhnjici, ki spominja na usnje. Ta povrhnjica ima tako strukturno, kot varovalno vlogo. Na vsakih nekaj dni (7-14) se te korale »levijo«. Takrat izgleda, kot da je s koralo nekaj narobe, saj so vsi polipi zaprti. To ni noben razlog za paniko – korala namreč samo ostranjuje svoj zgornji sloj celic in celoten proces bo trajal samo en dan. Dejansko je to znak, da korala zdravo raste.

Večinoma jih najdemo v bolj pastelnih barvah, kot so rjava, umazano roza in tudi vijola. Izjemno enostavne so za fragiranje. Preprosto odrežemo košček tkiva in ga fiksiramo na košček kamenja z elastiko. Pazimo, da ne stisnemo preveč močno. Te korale v vodo spuščajo toksine, zato je dobra pogosta menjava vode ali pa uporaba aktiviranega oglja v filtrirnem sistemu.

FINGER LEATHER CORAL (Cladiella in Sinularia n.) – prstki, usnjena korala

Čudovita usnjena korala, ki značilno valovi v toku vode. Ne potrebuje močne svetlobe, vendar pod dobrimi lučmi raste bolj gosto in ima lepšo formacijo polipov. Poznamo več vrst znotraj te družine. Velika večina je izredno prijaznih za začetnika.

TOADSTOOL (Sarcophyton) -usnjača, gobasto usnje, koralna korita

Podobno kot Cladiella uspeva v zmerni osvetlitvi in zmernem toku. Dobro se prilagodi močnejši svetlobi. To koralo postavimo na vrh ali v srednji del akvarija. Pri postavitvi moramo imeti v mislih, da ta korala zraste v ogromno, gobi podobno strukturo, ki lahko zasenči korale neposredno pod klobukom. Tako kot večina mehkih koral potrebuje nekaj več raztopljenih hranil v vodi. Pri vseh mehkih koralah je tudi izredno pomemben jod.

Sarcophytone lahko najdemo v mnogo različnih barvah in variacijah. Imamo takšne z ogormnimi polipi, majhnimi polipi, polipi z lovkami, brez lovk… Zelo poznan je tudi rumeni Sarcophyton, ki prihaja iz Fijija. Ta je malo bolj zahteven za gojenje, vendar izredno lepe pastelno rumene barve. Tudi tukaj fragiranje poteka na isti način, kjer s škarjami odrežemo del klobuka in ga pritrdimo na kamen z gumico.

DEVIL FINGER LEATHER (Lobophytum) – vražji prsti

Po izgledu nekakšna mešanica med Sarcophytonom in Cladiello. Z velikimi prsti lahkotno valovi v toku in daje akvariju element gibanja. Skrb za Lobophytum je enaka kot za ostale usnjene korale. Tako kot pri Sarcophyton koralah je tu mnogo različnih variacij glede na polipe, dolžino prstov, velikost posamezne čaše…

CABBAGE LEATHER (Sinularia dura) – sinularija

Korala zanimive razpotegnjene oblike. Po izgledu podobna nekaterim gobicam. Potrebuje manj svetlobe in manj toka kot ostale usnjene korale. Najbolje bo uspevala v malo šibkeje osvetljenem prostoru brez direktnega toka.

Pojavljata se dve osnovni bravni različici: pastelno rjavkasto roza in intenzivno fuorescentno zelena. Slednja je izredno počasi rastoča.

FLEXIBLE LEATHER (Sinularia flexibilis) – sinularija

Zelo podobna finger leather korali, vednar ima tanjše veje in se zato hitreje premika v vodnem toku. Od vseh usnjenih koral potrebuje največ svetlobe. Tok naj bo srednji. Izredno atraktiven videz še posebno pri fluorescentno zeleni različici.

KENYA TREE (Capnella) – kenja, drevo

Podobna kot Cladiella in Sinularia flexibilis, vendar ne spada med usnjene korale. Njena povrhnjica je drugačna in kenja ni sluzasta na otip temveč bolj groba. Po negi se ne razlikuje od usnjenih koral, le da ne gre skozi proces levitve. Imajo manj zooksantel kot usnjene korale in se bolj zanašajo na polipe, za lovljenje fitoplanktona. Zato je bolj dovzetna za hranjenje. Fragiramo jo enako kot usnjene korale. Raste izredno hitro, je pa tudi občutljiva na vsakršne stike z drugimi koralami, kjer bo vedno
poražena, saj nima nikakršnih obrambnih mehanizmov. Zelo so tudi občutljive na sladko vodo, zato pri dopolnitvi izhlapele vode pazimo, da ne zlivamo v bližini teh koral. Barvno so zelo enodimenzionalne, saj je večina primerkov sivkasto vijolične barve z nekoliko temnejšimi polipi.

XENIA (Xenia) – zenija

Ena izmed najbolj popularnih mehkih koral, pa tudi ena izmed najbolj edinstvenih. Od vseh ostalih koral jo ločuje to, da je sposobna neodvisno premikati svoje polipe. Ostale korale se zanašajo na tok, da filtrirajo vodo. Xenia pa je sama sposobna pulziranja polipov, kar ji omogoča boljši pretok vode čez resice polipa. Predvsem se ta sposobnost pozna pri sistemih z manj toka. Xenia je lahko zelo invazivna korala in če ne pazimo se nam lahko razširi čez celoten akvarij in zaduši vse ostale korale. Velikokrat se tudi začne spolno razmnoževati v akvariju. Takrat lahko vidimo majhne polipe daleč stran od matične kolonije. Kljub temu je ena izmed najboljših koral za začetnike, saj s svojim gibanjem in hitro rastjo navdušuje. Potrebuje dokaj »umazano« vodo – visoki nitrati in fosfati. Pogosto se zgodi, da v starejših utečenih sistemih xenia ne raste, ker je hranil zanjo premalo.

Velja omeniti, da je zelo občutljiva na pomanjkanje joda.

Pri postavitvi pazimo, da jo postavimo na svoj kamen in v prostor z malo toka, saj le tako dobimo zaželjeni pulzirajoči efekt polipov.

Poznamo kar nekaj barvnih variant xenie. Preko luže so pogosti tudi čudoviti primerki z bolj gostimi polipnimi resicami in metalnimi barvami. Taki primerki lahko dosežejo zavidljivo ceno med mehkimi koralami.

WAVING HAND CORAL (Anthelia) – antelija

Podobna korala kot xenia, le da ne tvori vej, temveč prekriva podlago podobno kot zeleni polipi. V naravi polipi pulzirajo tako kot xenia. V akvariju tega ne opazimo. Obstaja mnogo hipotez zakaj, vendar zagotovega odgovora ni. Ta korala je še bolj invazivna od xenie in se mnogokrat smatra za veliko nadlogo.

Pojavljajta se predvsem dve vrsti: majhna modra preproga in daljša rožnata oblika. Obe sta zelo invazivni, zato je potreben premislek preden dodamo tako koralo v akvarij. Obe obliki sta zelo nagnjeni k spolnemu razmnoževanju, zato tudi izolacija na svojem kamnu ne zaleže.

CLOVE POLYPS (Clavularia) – klavularija

Skupek polipov, podobne oblike kot pri xeniji. Tvorijo preprogo, ki se razteza po podlagi. Potrebujejo nekoliko močnejši tok in več svetlobe kot ostale mehke korale. Privzemajo veliko nitrata in fosfata, in rastejo hitro v bolj »umazani« vodi. Prilagodijo se tudi na bolj »sterilne« pogoje, tako da jih lahko vključujemo tudi v bolj specializirane akvarijske sisteme. Zelo dobro se odziva na hranjenje predvsem z zmrznjeno hrano. Ta vrsta ima ogromno barvnih variacij, ki so lahko zelo atraktivne, saj živo žarijo pri aktinični svetlobi.

ORGAN PIPE CORAL (Tubipora musica) – tubipora

Zanimivost med mehkimi koralami, saj jo taksonomsko uvrščamo med mehke korale (octocorallia), vendar tvori kalicificiran skelet iz katerega izraščajo polipi. Zaradi tega ni priporočljiva za popolne začetnike. Kljub temu jo uvrščam na seznam, ker ena sama kolonija v začetniškem akvariju ne porabi ogomno alkalinitete in kalcija. Z rednimi menjavami vode je tudi ta korala dosegljiva med začetniki. Postavitev naj bo nekje v sredini akvarija, z dobro osvetlitvijo in srednjim pretokom. Prav tako kot clavularia, se dobro odziva na hranjenje. Fragiramo jo z ostrimi kleščami in odlomimo del skeleta, ki izgleda kot skupek tankih cevčic (orgel). Po izgledu so zelo atraktivne, saj so podobne šopku delikatnih rožic. Najdemo jih v več različnih barvah, najpogosteje so to bela in neonsko zelena.

 

[na začetek]
O avtorju



Odgovori

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

WhatsApp chat